Kratek zgodovinski razvoj (velike) košarke

Košarka spada med velike moštvene športne igre. Izmislil si jo je učitelj športne vzgoje James Naismith leta 1891 na kolidžu YMCA v Springfieldu (Massachusetts, ZDA). V začetku je imela vlogo dopolnilnega športa v zimskem obdobju treniranja igralcev ameriškega nogometa, kasneje se je razvila v samostojno igro. Leta 1892 so bila napisana prva pravila v 13 točkah, leta 1894 pa prva uradna pravila. Po tem letu se je hitro širila po ZDA, Japonski, Kirajski, Filipinih, J. Ameriki in Evropi. Prenašali so jo študenti, misijonarji in vojaki. Odigrane so bile tudi prve mednarodne tekme in tekmovanja. Leta 1932 je bila ustanovljena Mednarodna košarkarska zveza - FIBA. Olimpijski šport je postala leta 1936. Danes je košarka ena izmed najbolj priljubljenih moštvenih športnih iger na svetu (v Mednarodno košarkarsko zvezo je včlanjenih preko 200 držav z vseh celin).

V Sloveniji so bili prvi poskusi igranja košarke v letih 1938 in 1939. Pionirji slovenske košarke so bili profesorji telesne vzgoje Adi Klojčnik, Alfonz Ledinek, Božidar Marinič, Slavko Kokot in Janko Prinčič. Prinesli so jo iz Beograda, kjer so študirali. Leta 1945 sta bila ustanovljena Košarkarska zveza Slovenije in Zbor košarkarskih sodnikov Slovenije, leta 1955 pa Zbor košarkarskih trenerjev Slovenije. Najuspešnejše obdobje slovenske košarke v nekdanji Jugoslaviji je bilo od leta 1957 do 1970. Takrat je bila KK Olimpija šestkrat državni prvak Jugoslavije. Nekaj slovenskih igralcev in igralk je tudi zelo uspešno igralo v različnih jugoslovanskih državnih reprezentancah.

Leta 1966 se je začelo najbolj množično šolsko tekmovanje starejših dečkov in deklic Ponirski košarkarski festival. Ta se je leta 1983 razširil tudi na mlajše dečke in deklice. To tekmovanje je vplivalo na razmah košarke v šolah, posredno pa tudi v košarkarskih klubih.

Leta 1992 (po osamosvojitvi Slovenije) so Košarkarsko zvezo Slovenije sprejeli v Mednarodno košarkarsko zvezo.

Temeljne značilnosti košarke

• Košarka je moštvena športna igra. V moštvu je 10 igralcev, 5 jih igra, drugi so namestniki.
• Cilj v katerega igralci mečejo žogo od zgoraj, je okrogel in razmeroma majhen. Pritrjen je v vodoravnem položaju 305 cm nad tlemi.
• Igra je tehnično in taktično zahtevna in raznovrstna.
• Igralci lahko žogo vodijo, kotalijo, lovijo, podajajo, obijajo in mečejo na koš.
• Zahteva ustrezno višino, hitrost, hitro moč, koordinacijo, vzdržljivost, preciznost, situacijsko mišljenje, orientacijo v prostoru in hitrost izbirnega odzivanja igralcev.
• Zmaga tisti, ki doseže več košev. Neodločenega izida ni.
• Primerna je za oba spola in vse kategorije igralcev od dvanajstega leta naprej.
• Je pomembno sredstvo športne vzgoje v višjih razredih osnovne šole in srednji šoli, s katero dosežemo veliko vzgojno-izobraževalnih ciljev.

Kratek zgodovisnki razvoj male košarke

Mala košarka spada med male moštvene športne igre, primerne za mlajše otroke. Oče male košarke je profesor Jay Archer iz ZDA. Kmalu po predstavitvi (l. 1950) se je začela zelo hitro širiti, še posebno v obeh Amerikah in na Japonskem. V Evropo je prodrla šele leta 1964 in se hitro razširila v večino držav. Danes je ena najbolj priljubljenih malih moštvenih športnih iger na svetu.

Vzporedno s širjenjem male košarke po vsem svetu, se je oblikovala in izpopolnjevala tudi njena organiziranost. Najprej so bili ustanovljeni nacionalni komiteji za malo košarko (običajno znotraj državnih košarkarskih zvez). Kasneje je bil ustanovljen Mednarodni komite za malo košarko (CIM). Ta še danes deluje v okviru Mednarodne košarkarske zveze (FIBA).

V Sloveniji so se prvi začeli ukvarjati z malo košarko nekateri košarkarski klubi v osemdesetih letih. Dolga leta je bila tudi zelo znana revialna prireditev "Festival mini košarke" v Slivnici pri Mariboru. V zadnjem času so se začele bolj množično ukvarjati z malo košarko nekatere zasebne košarkarske šole. Tekmovanje v mali košarki vodi Komisija za šolsko košarko Košarkarske zveze Slovenije.

Značilnosti male košarke

• Namenjena je otrokom obeh spolov, starih od 7 do 12 let.
• Pravila so poenostavljena in prilagojena razvojnim značilnostim otrok omenjene starosti.
• Teža in velikost žoge sta prilagojeni moči otrok in velikosti njihovih rok.
• Višina koša je tako znižana, da je razmerje med telesno višino otroka in višino koša približno enako kot pri odraslih.
• Pravila dovoljujejo spreminjanje razsežnosti igrišča, tako da jih lahko prilagajamo funkcionalnim sposobnostim otrok in razmeram.
• Tekmovanje ni osnovni cilj, temveč motiv, zaradi katerega otroci raje igrajo.
• Igra je najpomembnejša, z njo se otroci učijo in vzgajajo.
• Omogoča lažjo socializacijo otrok, razvija kolektivnost in sodelovanje.
• Omogoča zgodnje vključevanje otrok obeh spolov v šport in zgodnje usmerjanje nadarjenih v košarko.
• Je pomembno sredstvo športne vzgoje v nižjih razredih osnovne šole, s katero dosežemo veliko vzgojno-izobraževalnih ciljev.